Domov » Medijsko središče » Objave » 14.05.2013 - Zavarovalniške goljufije dvigujejo premije za vse, zato jih skupaj zaustavimo

Zavarovalniške goljufije dvigujejo premije za vse, zato jih skupaj zaustavimo

Ljubljana, 14. maj 2013 – Zavarovalnica Triglav je danes v Ljubljani organizirala strokovni posvet o zavarovalniških goljufijah. Posvet predstavlja eno ključnih aktivnosti v osveščevalni kampanji o zavarovalniških goljufijah, ki jo je marca letos zavarovalnica pričela med svojimi zaposlenimi, v aprilu pa razširila na širšo javnost v Sloveniji. Ključno sporočilo kampanje je, da je zavarovalniška goljufija neetično in kaznivo dejanje, zaradi katerega pošteni zavarovanci plačujejo višje premije. V povprečju strokovnjaki ocenjujejo, da je 10 % vseh škod po svetu posledica goljufij. Britansko združenje zavarovalničarjev npr. ocenjuje, da naj bi zavarovalnicam uspelo odkriti zavarovalniške goljufije v višini 4 % obračunanih kosmatih zneskov škod, medtem ko naj bi bilo neodkritih zavarovalniških goljufij 6 % čistih prihodkov od zavarovalnih premij. V Zavarovalnici Triglav ocenjujejo, da je na letni ravni vseh zavarovalniških goljufij na slovenskem trgu za 113 milijonov evrov.
V Zavarovalnici Triglav želijo s kampanjo osveščati strokovno in poslovno javnost, pa tudi  zavarovance, in jih spodbuditi, da prispevajo k preprečevanju zavarovalniških goljufij. Osrednji govorec posveta James E. Whitaker, bivši podpredsednik in častni član odbora Združenja pooblaščenih raziskovalcev prevar (Association of Certified Fraud Examiner - ACFE), je predstavil mednarodne trende in dobro tujo prakso na področju preprečevanja, odkrivanja in raziskovanja zavarovalniških goljufij. Dejan Jasnič, direktor Službe za preprečevanje, odkrivanje in raziskovanje prevar v Zavarovalnici Triglav, je predstavil ugotovitve Raziskave percepcije in razumevanja posledic zavarovalniških goljufij v Sloveniji. V osrednjem delu posveta so v okrogli mizi, ki jo je vodil dr. Anton Dvoršek, izredni profesor za kriminalistiko na Fakulteti za varnostne vede Univerze v Mariboru, o različnih vidikih zavarovalniških goljufij razpravljali Sergej Simoniti, direktor Agencije za zavarovalni nadzor, mag. Barbara Lipovšek, okrožna državna tožilka v specializiranem državnem tožilstvu Republike Slovenije, dr. Polona Selič, doktorica klinične psihologije, direktorica Inštituta PARES in raziskovalka na Medicinski fakulteti Univerze v Ljubljani, primarij Andrej Možina, dr. med., predsednik Zdravniške zbornice Slovenije, in Dejan Jasnič, direktor Službe za preprečevanje, odkrivanje in raziskovanje prevar v Zavarovalnici Triglav.

V Zavarovalnici Triglav s kampanjo opozarjajo na škodljive posledice zavarovalniških goljufij ter svoje zavarovance in zaposlene spodbujajo, da jih pomagajo preprečiti. Matjaž Rakovec, predsednik uprave Zavarovalnice Triglav, je v uvodu posveta izpostavil: »Zavarovalniške goljufije so splošni problem zavarovalniške industrije, ne le v Sloveniji, ampak tudi po svetu. Gospodarska kriza je tovrstne negativne pojave še spodbudila. V povprečju strokovnjaki ocenjujejo, da zavarovalniške goljufije predstavljajo kar 10 odstotkov vseh prijavljenih škod. Goljufije ne le zvišujejo premije za poštene zavarovance, ampak so tudi kaznivo dejanje, zato smo politiko ničelne tolerance nadgradili z dolgoročno osveščevalno kampanjo.«

V zavarovalnici so leta 2009 sprejeli politiko ničelne tolerance do prevar, s čimer jasno sporočajo svojo zavezo k aktivnemu poštenemu, odgovornemu in zakonitemu poslovanju. Politika obvladovanja prevar je postavljena na treh stebrih: preprečevanju, odkrivanju in raziskovanju prevar. Ti trije stebri segajo v vse procese in omogočajo obravnavanje prevar v širokem spektru poslovanja zavarovalnice.

Pomembnost upravljanja zavarovalniških goljufij preko posebne službe za preprečevanje, odkrivanje in raziskovanje prevar je izpostavil tudi James E. Whitaker: »Z vzpostavitvijo specializirane službe v zavarovalnici omogočimo, da se strokovno usposobljeni zaposleni posvečajo samo boju proti zavarovalniškim goljufijam in hkrati osveščajo o posledicah interno ter zunanjo javnost.« James E. Whitaker je poudaril, da morajo zavarovalnice ves čas slediti različnim shemam zavarovalniških goljufij. Med njimi je izpostavil tudi: goljufije agentov in posrednikov,  zavarovalniške goljufije v primeru napihovanja škodnih zahtevkov, uprizarjanje avtomobilske in druge nesreče zavarovancev, goljufije na področju avtomobilskih zavarovanj, na primeru pa je ponazoril tudi sheme goljufij povezane s telesnimi poškodbami zavarovancev. »Ker nepošteni zavarovanci vedno najdejo nove prijeme je ključnega pomena hitro pridobivanje zanesljivih informacij in uporaba napredne programske opreme,« je zaključil Whitaker.

V Zavarovalnici Triglav so za boljše razumevanje percepcije zavarovalniških goljufij lani avgusta v sodelovanju z družbo Valicon izvedli raziskavo o percepciji in razumevanju posledic zavarovalniških goljufij. Namen je bil raziskati odnos splošne javnosti do zavarovalniških goljufij in posledično njeno vedenje. Dejan Jasnič je o raziskavi dejal: »Raziskava je potrdila naše prepričanje, da se preprečevanje zavarovalniških goljufij pričenja z osveščanjem. S kampanjo želimo dolgoročno znižati sedanji visok prag tolerance do zavarovalniških goljufih«. Med ključnimi ugotovitvami raziskave je izpostavil:
  • Kar slaba četrtina vprašanih meni, da bi zavarovalniško goljufijo storil vsak, če se mu le ponudi priložnost.
  • Od 14 % do 40 % ljudi pozna nekoga, ki je že storil kakršnokoli zavarovalniško goljufijo.
  • Večina ljudi ne izkoristi priložnosti za preprečitev goljufije. Denimo, med tistimi, ki so se že znašli v situaciji, ko bi lahko preprečili nameravano zavarovalniško goljufijo, jih 59 % ni storilo nič, 28 % je storilca pozvalo, naj tega ne stori, in samo 13 % je storilca naznanilo zavarovalnici.
  • Med različnimi primeri zavarovalniških goljufij se je za najbolj sporno dejanje po mnenju anketirancev izkazala „namerna povzročitev škode z namenom izkoriščanja zavarovanja“ (tako meni 95 % vprašanih), medtem ko samo 48 % vprašanih za goljufijo označi „pretiranjeve pri navajanju obsega nastale škode“.
  • 71 % vprašanih meni, da so storilci osebe, ki so sicer nagnjene k nepoštenemu vedenju. Dobra tretjina (37 %) pa jih meni, da goljufije izvajajo ljudje v stiski.

O različnih vidikih zavarovalniških goljufij in izzivih pri njihovem preprečevanju so na okrogli mizi razpravljali predstavniki zavarovalniške industrije, odločevalcev, organov pregona, gospodarstva in izbrani strokovnjaki. Dr. Polona Selič je izpostavila: »Ljudje marsikdaj zavajajo in se okoriščajo na škodo drugih. Prevara in goljufija spremljata človeštvo skozi celotno zgodovino. V sedanjem času negotovosti in tesnobnosti se zdi varnost vse težje dosegljiva vrednota, hkrati pa ostaja ena temeljnih človekovih potreb. Tudi zato je dosledno strokovno ravnanje zaposlenih v zavarovalnicah, ki dokazuje, da so vredni zaupanja, pomembno sporočilo poštenim zavarovancem. Ničelna toleranca do prevar je način dela, ki odvrne največ poskusov zavarovalniških goljufij.«

Sergej Simoniti je poudaril pomen nove sistemske ureditve na področju nadzora: »V okviru nove sistemske ureditve, ki se od statičnega nadzora s pogledom nazaj preusmerja v nadzor nad tveganji (ti. risk based supervision), postajajo zavarovalniške goljufije pomemben del nadzorniške funkcije. Ob materialnih učinkih je to pomembno področje obvladovanja tveganj, posledično tudi pomembno področje nadzorne funkcije, zlasti zato, ker imajo zavarovalniške goljufije posredni negativni učinek na zavarovance.«

Mag. Barbara Lipovšek je dodala: »Če želimo doseči boljše rezultate na področju samega odkrivanja goljufij na škodo zavarovalnic in uspešen epilog pred sodiščem, je potrebno čim prej pridobiti in zavarovati ključne dokaze, saj  je v zavarovalniških zadevah hitrost obveščanja in dokumentiranje  dejanskega stanja na kraju škodnega dogodka, ključna za učinkovitost  preiskovanja.  Nadalje je potrebno pripraviti kakovostno kazensko ovadbo in zagotoviti,  da se obravnav pred sodiščem udeležujejo tisti predstavniki zavarovalnic, ki so z zadevo dobro seznanjeni, torej poznajo dejstva konkretne zadeve in so primerno strokovno usposobljeni. Pretok  specialnih  znanj  strokovnjakov večih področij je mogoč in predvsem smiseln  pri zahtevnih kaznivih dejanjih, ki terjajo dalj časa trajajoče usmerjeno delovanje.«

Primarij Andrej  Možina, dr. med. je z vidika zdravstva izpostavil: »Stališče Zdravniške zbornice Slovenije  do zavarovalniških goljufij je nesporno odklonilno, saj drugačno tudi ne more biti. Za zdravnike je iskren odnos z bolnikom izjemnega pomena in predpogoj uspešnega in varnega zdravljenja. Kadar se v ta odnos prikrade iz kakršnihkoli razlogov neresnica ali laž ni prizadeto le zdravnikovo dostojanstvo ampak tudi zdravje ali celo življenje bolnika. Neresnično podajanje ocen o zdravstvenem stanju s strani bolnika je torej za zdravnike nesprejemljivo dejanje, še posebej če je pogojeno z materialnimi koristmi, ki so zanemarljive z dogodki, ki se lahko posledično dogodijo.«

Del osveščevalne kampanje o zavarovalniških goljufijah je tudi spletni video s Severino. V zavarovalnici pozivajo vse, da sodelujejo pri preprečevanju in odkrivanju zavarovalniških goljufij s prijavo suma zavarovalniške goljufije.

Spremljajte nas:
http://www.triglav.eu/sl/o_skupini/obvladovanje_prevar/
http://www.facebook.com/TriglavGroup
http://twitter.com/#!/TriglavGroup
http://www.youtube.com/user/TriglavGroup
Deli na:
Share on Google+