Tečaj delnice (Xetra)
Sporočila za javnost

120 let Zavarovalnice Triglav, d.d., in 90 let Plečnikove mojstrovine

Zavarovalnica Triglav, d.d., 5. 7. 2020 obeležuje 120 let obstoja. Zadnjih 90 let je sedež podjetja v stavbi na Miklošičevi 19 v Ljubljani, ki je delo priznanega arhitekta Jožeta Plečnika.

Stavbo, v kateri domuje Triglav, strokovnjaki opisujejo kot vzorčen model poslovne, stanovanjske in trgovske hiše ter poklon slovenskim naravnim bogastvom, umu in pridnosti. Monumentalna vogalna palača, ki jo odlikujeta nenavadna oblika in razkošna dvojna fasada, je ena najpomembnejših Plečnikovih arhitektur in zato kulturni spomenik državnega pomena.

Predhodnica Zavarovalnice Triglav, d.d., Vzajemna zavarovalnica, je bila ustanovljena leta 1900 in v prvih treh desetletjih poslovanja ni imela svojih prostorov. Od ustanovitve pa do selitve v novo stavbo leta 1930 je svoje prostore najemala v Medijatovi hiši na današnji Slovenski cesti v Ljubljani. Po dveh desetletjih najemanja prostorov se je vodstvo zavarovalnice odločilo, da zgradi lastno novo poslovno stavbo.

V burnih 20-ih letih 20. stoletja, ko se je Evropa še vedno pobirala po dogodkih prve svetovne vojne, je Vzajemna zavarovalnica poslovala dobro. Ugodne poslovne razmere in tudi odločitev vlade, da morajo velika podjetja za svoje zaposlene zgraditi stanovanja, so vodstvo zavarovalnice prepričale, da potrebujejo svojo stavbo. Leta 1927 so kupili parcelo, na kateri danes stoji zavarovalnica, leta 1930 pa so se preselili v novozgrajeno palačo Vzajemne zavarovalnice na križišču Miklošičeve in Masarykove ulice, ki se danes imenuje Trg OF.

Projekt zaupajo Jožetu Plečniku

Načrte in izgradnjo palače so zaupali v tujini uveljavljenemu slovenskemu arhitektu Jožetu Plečniku, ki je takrat v Ljubljani šele pridobival ugled. A začetki gradnje bleščeče in monumentalne palače Vzajemne zavarovalnice, niso bili spodbudni. V tistem času je Plečnik zelo veliko potoval med Ljubljano in Prago, kjer je bil glavni arhitekt prenove praškega gradu v Hradčanih.

Priznani arhitekt je ob začetku gradnje večino dela prepustil svojemu učencu Francetu Tomažiču, ki je kasneje zgradil Tomažičev objekt. A ker pri delu ni poznal kompromisov, je načrte, ki jih je pripravil Tomažič, zavrnil in narisal nove. Odločil se je, da bo nova stavba Vzajemne zavarovalnice postala vzorčen model poslovne, stanovanjske in trgovske hiše. Hkrati pa je bila to njegova prva poslovna reprezentativna stavba.

Z zasnovo je Plečnik odgovoril na številne izzive

Pri zasnovi palače Vzajemne zavarovalnice se je Plečnik zgledoval po Zacherlovi hiši na Dunaju, za katero je menil, da je njegovo najboljše delo. Pri tem je Plečnik naletel na zanimiv izziv: križišče Miklošičeve in takratne Masarykove ulice (danes Trg OF) ni pravokotno, ampak ima dokaj ostri kot (približno 74 stopinj). Da bi to prikril, je vogalni del stavbe z glavnim vhodom zasnoval tako, da je ta del prisekan, vhodna avla pa okrogla. Ker stavba stoji nasproti glavnega prometnega vozlišča v Ljubljani, saj sta na tem mestu avtobusna in železniška postaja, je Plečnik vhodni del stavbe obrnil proti njima. Tako so stranke zavarovalnice, ki so prihajale z obeh postaj, vhod v zavarovalnico takoj videle.

Iznajdljivost je bila potrebna tudi pri zasnovi notranjosti. Zaradi ostrega kota ulic je glavno notranje stopnišče, ki ga krasijo marmornati stebri, trapezaste oblike.

Razgibana fasada pripoveduje zanimivo zgodbo

Stavbo odlikujeta že omenjena nenavadna oblika in razkošna dvojna fasada. Pročelje stavbe je razdeljeno na pritličje z mednadstropjem, ki je bilo namenjeno gostinskim lokalom in stanovanju hišnika. Fasada pritličja z mednastropjem je bolj umirjena in gladka, medtem ko je zgornji del, kjer je fasada opečna, bolj razgiban. Ta del je bil namenjen prostorom za zavarovalnico in prestižnim stanovanjem, ki so bila v najvišjem nadstropju stavbe.

Na vrhu fasade je še plastično okrašen pas, kjer so v antična ogrinjala odete človeške figure z dolgimi trakovi, ki simbolizirajo vzajemnost, nad njimi pa je friz z otroki, ki prikazuje medgeneracijsko solidarnost.

Kljub razkošnosti zunanje fasade, je zanimiva tudi notranja fasada, ki jo zaznamuje dolga vrsta horizontalnih balkonov oz. zunanjih hodnikov. Mednje je vdelan stolp podkvaste oblike, v katerem je skrito stopnišče, ki ga z dvorišča ni mogoče videti.

Stavba kot poklon Sloveniji in slovenskemu narodu

France Tomažič, Plečnikov učenec, ki je nadzoroval gradnjo, je ob otvoritvi stavbe leta 1930 dejal, da je ta od vrha do tal delo slovenskega genija in domačih rok: »Stavba je monument slovenskim naravnim bogastvom, slovenskemu umu in slovenski pridnosti.« Pri zidavi so namreč sodelovali le kakovostni mojstri, uporabljena sta bila vrhniška opeka in kraški kamen, zato je bila zgradba tudi zelo hitro zgrajena.

Ko govorimo o poslopju, v katerem je še danes sedež zavarovalnice, pravzaprav govorimo o dveh objektih, ki sta bila zgrajena v razmaku petih let. Prvi je t.i. Plečnikov objekt, ki je bil dokončan leta 1930, drugi pa je t.i. Tomažičev objekt, ki je bil dokončan 1936. Njun zunanji izgled je zelo različen, medtem ko tega v notranjosti skoraj ne moremo opaziti, saj na prehod med njima opozarja le tanka črta v ometu.

Med najbolj sodobnimi stavbami tistega časa

Tomažičev objekt ima šest etaž. Hkrati z obcestno stavbo je bil na dvorišču zgrajen še trinadstropni polkrožni objekt. Nova stavba je bila zgrajena 1936 in je veljala za zelo sodoben in tehnološko napreden objekt. Že takrat so namreč vgradili dvigalo, ki je tu še danes. Poleg dvigala je imela nova stavba tudi telefonsko centralo, trezor, alarm in sodobno kotlovnico. Tlorisna zasnova in funkcionalna ureditev sledita Plečnikovi stavbi, saj je bilo pritličje namenjeno najemniškim lokalom, mezzazin poslovnim prostorom, nadstropja pa najemniškim stanovanjem.

Še danes dom največje slovenske zavarovalnice

V Plečnikovi palači še danes domuje Zavarovalnica Triglav, d.d., pravna naslednica Vzajemne zavarovalnice. Ta je bila ustanovljena v nedeljo, 5. julija 1900, na pobudo dr. Janeza E. Kreka. Pred 120 leti so bili tako postavljeni temelji slovenskega zavarovalstva, ki se je dobro prijelo in se po nastanku samostojne države razširilo tudi zunaj njenih meja.

Skupina Triglav, katere obvladujoča družba je Zavarovalnica Triglav, d.d., je danes največja zavarovalno-finančna skupina v Sloveniji in regiji Adria ter ena vodilnih v jugovzhodni Evropi. Preko partnerskega povezovanja z družbami za zavarovalno posredovanje in zastopanje ter pozavarovanja pa posluje v širšem mednarodnem okolju.

Informacije v sporočilu za javnost so povzete po Konzervatorskem načrtu, ki ga je pripravil Vid Klančar (u.d.i.a.) in članku iz Dela z naslovom Poslopje je monument slovenskim naravnim bogastvom, umu in pridnosti (objava 9. 10. 2007).

Vir: Muzej novejše zgodovine, SL1770 in SL1840.

 
Complementary Content
${loading}