si en
si en
Tečaj delnice (Xetra)
Sporočila za javnost

Asistenčni sistemi pomagajo, odgovornost (še) na vozniku

Zavarovalnica Triglav gostila digitalni posvet o asistenčnih sistemih

Kako s pomočjo asistenčnih sistemov doseči še višjo raven varnosti vožnje in kakšno vlogo igra pri tem voznik? To je bilo ključno vprašanje spletnega posveta pod okriljem digitalnega centra Triglav Lab in portala Vozimse.si. Z vpeljavo vedno več modernih tehnologij v naša vozila namreč prihaja do sprememb v vedenju voznikov, ki se včasih tudi preveč zanašajo na asistenčne sisteme.

Ko pomislimo na različne asistenčne sisteme, se najprej pojavi vprašanje njihove učinkovitosti. Kateri so torej najkoristnejši? »Z mojega zornega kota gledanja je odgovor sila enostaven: tisti, ki delajo samostojno in zanesljivo. Samostojno pomeni, da jih vozniku ni treba vključiti, da delujejo ves čas vožnje in da v kritičnih situacijah v vožnjo posežejo samostojno – denimo z zaviranjem ali zavijanjem ter da svojo nalogo opravijo tudi v primeru, ko voznik sam sploh ne ukrepa,« je uvodoma poudaril prometni strokovnjak, raziskovalec in direktor Inštituta za civilizacijo in kulturo Andrej Brglez.

Hiter razvoj tehnoloških komponent v avtomobilski industriji pušča močan pečat na številnih področjih življenja, med drugim tudi na zavarovalništvu. Avtomobilska zavarovanja namreč v osnovi zajemajo kritje škode na predmetu zavarovanja in kritje škode iz odgovornosti, v zadnjem obdobju pa pri največji slovenski zavarovalnici na zavarovalno premijo vozila vpliva tudi nabor varnostno-asistenčnih sistemov.

Nagrajujejo varno vožnjo
»Na podlagi analiz smo določili, kateri so najpomembnejši sistemi ter v kolikšni meri pripomorejo k zniževanju verjetnosti nastanka škode in posledično, kakšen popust lahko ponudimo lastnikom tovrstnih vozil. V Zavarovalnici Triglav zavarovancem ponujamo do 15-odstotni popust na zavarovanje AO, splošni kasko in AO plus za vozila, ki imajo vgrajene varnostno-asistenčne sisteme, popust pa ponujamo tudi ob škodnem primeru kraje za avtomobile, ki imajo alarm,« je povedal Jaka Klement, direktor avtomobilskih zavarovanj v Zavarovalnici Triglav. V lanskem letu je imelo tako 15 odstotkov vseh zavarovanih osebnih vozil pri Triglavu vsaj 1-odstotni popust na varnostno-asistenčne sisteme.

V največji slovenski zavarovalnici spodbujajo in nagrajujejo varno vožnjo tudi tako, da zavarovancem, ki z aplikacijo DRAJV pokažejo, da so varni vozniki, omogočajo do 25 % popusta pri avtomobilskem zavarovanju. Dosedanji rezultati uporabe aplikacije DRAJV dokazujejo, da vozniki, ki jo uporabljajo, vozijo bolj vzorno, zato je DRAJV tudi odlično preventivno orodje. V zadnjih šestih letih si je DRAJV na svoj mobilni telefon naložilo več kot 150.000 uporabnikov, pri čemer je rednih mesečnih uporabnikov aplikacije sedaj že več kot 61.000. Vsi skupaj so v teh letih prevozili več kot 623 milijonov varnih kilometrov.

»Enak« sistem, učinkovitost različna
Varnost je poleg udobja tudi glavna prednost asistenčnih sistemov. A ravno v povezavi s tem se pri voznikih pojavljajo številne dileme, saj ni enotnih meril, s pomočjo katerih bi lahko vedeli, ali smo kupili najbolje delujoč asistenčni sistem na trgu. »Celo pri različnih modelih istega proizvajalca so lahko razlike v delovanju enakega sistema več kot očitne. Proizvajalci oglašujejo, da imajo njihova vozila sistem ESP in da deluje odlično. Najbolje. Na testih pa se več kot očitno pokaže, da so razlike v hitrosti in učinkovitosti delovanja tega sistema med različnimi proizvajalci zelo velike,« razloži Andrej Brglez, ki se je s tem področjem intenzivno ukvarjal, ko je bil član tehnične skupine za varnost pri organizaciji FIA v Bruslju.

Analiza škodnih primerov največje slovenske zavarovalnice sicer kaže, da tudi ob prisotnosti različnih asistenčnih sistemov odgovornost za (ne)varnost na cesti še vedno v prvi vrsti leži na vozniku. »Standardno pripravljamo preglede po okoli 50 različnih faktorjih, pri čemer je zanimivo, da se jih večina nanaša na vozilo, le redki pa na voznika. Kljub temu lahko zelo natančno vrednotimo posamezno tveganje (kombinacija voznika in vozila) kar nas napeljuje na zaključek, da obstaja močna korelacija med stilom vožnje oziroma voznikom in vozilom, ki ga ta vozi,« pojasni Jaka Klement.

Avtonomna vožnja odpira številne dileme
Povsem nova vprašanja pa odpira avtonomna vožnja. Asistenčni sistemi so namreč hrbtenica bodoče avtonomne vožnje. »Prehodno obdobje iz človeške v povsem avtonomno vožnjo me zelo skrbi, saj je ta nedoločljivo dolg vmesni čas obsojen na pol avtonomno vozniško življenje. Če je vožnja »na pol«, pa kar kliče po tem, da bo prihajalo do takšnih in drugačnih nesreč,« o prihodnosti vožnje razmišlja Brglez.

Z razvojem avtomatiziranih vozil pa se pojavlja kar nekaj dilem tudi v zavarovalniški panogi. Te so povezane med drugim z odgovornostjo proizvajalca vozila v primeru, ko bo vožnja povsem avtomatizirana.

»Z uvedbo popolnoma avtomatizirane in povezane (Connected) vožnje bi moralo biti 'standardnih' nesreč bistveno manj, odpira pa se riziko, ki ga do sedaj pri zavarovanju odgovornosti vozil nismo poznali, to je katastrofalno tveganje enega dogodka. V primeru recimo kibernetskega napada na določenega proizvajalca vozil bi lahko vsa njegova vozila naenkrat zavrla ali zavila levo. To pa bi lahko povzročilo nepredstavljive posledice. V prihodnosti zato poleg zavarovanja AO oziroma klasičnih avtomobilskih zavarovanj tudi za avtomobile pričakujemo zavarovanja proti vdorom v sistem,« se je ob koncu digitalnega posveta v prihodnost ozrl še direktor avtomobilskih zavarovanj v Zavarovalnici Triglav.


 
Complementary Content
${loading}