si en
si en
Tečaj delnice (Xetra)
Sporočila za javnost

Pred požarom rešili Dom pod Storžičem

Na Domu pod Storžičem je bila 16. oktobra 2021 gasilska vaja v primeru požara v planinski koči, na kateri je sodelovalo 85 gasilcev iz 14 gasilskih enot z Gorenjske z 18 vozili. S prikazno vajo, ki sta jo organizirali Gasilska in Planinska zveza Slovenije na pobudo organizatorjev akcije Očistimo naše gore - Zavarovalnice Triglav, so želeli opozoriti na pomen požarne varnosti v planinskih kočah, ki jih je v zadnjih letih kar tri popolnoma uničil požar. Ob nekdanjem Kocbekovem domu na Korošici je postavljeno zavetišče, Frischaufov dom na Okrešlju že dobiva končno zunanjo obliko, začenja se tudi gradnja nove Mozirske koče na Golteh.

Na Domu pod Storžičem je bila 16. oktobra 2021 gasilska vaja v primeru požara v planinski koči, na kateri je sodelovalo 85 gasilcev iz 14 gasilskih enot z Gorenjske z 18 vozili. S prikazno vajo, ki sta jo organizirali Gasilska in Planinska zveza Slovenije na pobudo organizatorjev akcije Očistimo naše gore - Zavarovalnice Triglav, so želeli opozoriti na pomen požarne varnosti v planinskih kočah, ki jih je v zadnjih letih kar tri popolnoma uničil požar. Ob nekdanjem Kocbekovem domu na Korošici je postavljeno zavetišče, Požar je nastal v stropu mansarde Doma pod Storžičem v sobi s skupnimi ležišči. Zaradi vžiga saj v dimniku se je stena dimnika pregrela, zato se je vžgala lesena stropna konstrukcija ob dimniku. Do vžiga stropne konstrukcije je prišlo ob 10.50, dim in požar so zaznali prisotni na lokaciji ob 10.58, osebje doma se je takoj odzvalo in o požaru so ob 10.59 uri obvestili regijski center za obveščanje Kranj na številko 112, gospodar je ob pomoči nekaterih prisotnih poskušal požar pogasiti z ročnim gasilnikom, poskrbeli pa so tudi za evakuacijo oseb v objektu. Požar so uspeli začasno nekoliko zadušiti, ni pa jim ga uspelo dokončno pogasiti. Zato se je do prihoda gasilskih enot razširil po sobi, zajel del podstrešja in lesenega ostrešja nad sobo, hkrati pa se skozi počeno steklo okna razširil na leseno fasado in napušč na južnem delu objekta. V času gašenja objekta je severozahodni veter žareče delce zanesel v gozd, zato je prišlo še do vžiga suhe podrasti in manjšega gozdnega požara kakšnih 50 metrov od objekta.

Prikazno gasilsko vajo Planinski dom 2021 je izvedla Gasilska zveza (GZ) Tržič v sodelovanju z Gasilsko zvezo Gorenjske, vodja vaje je bil poveljnik GZ Tržič Jani Žlindra, vodja intervencije pa namestnik poveljnika GZ Tržič Uroš Bodlaj. Na njej je sodelovalo 85 gasilk in gasilcev iz vseh devetih Prostovoljnih gasilskih društev (PGD) v GZ Tržič, dveh PGD iz GZ Naklo, po enega PGD iz GZ Radovljica in GZ Mestne občine Kranj ter Gasilska reševalna služba Kranj z avtocisterno. Pred vajo je bil na Domu pod Storžičem (PD Tržič) posvet za gospodarje o požarni varnosti v planinskih kočah.

"Osebno ocenjujem, da je bila današnja vaja, ki smo jo organizirali v Gasilski zvezi Tržič v sodelovanju z Gasilsko zvezo Gorenjske, uspešno izvedena. Pokazala je strokovno usposobljenost gasilcev, ki je v tovrstnih požarih pomembna," je gasilsko vajo ocenil Tomaž Vilfan, poveljnik Gasilske zveze Gorenjske in regijski poveljnik. Predstavil je tudi težave gasilcev ob tovrstnih požarih, kot so dostopnost, oddaljenost in omejenost s količino vode: "Tovrstne intervencije - požari planinskih koč - za gasilce predstavljajo velik izziv. Največji problem je pravočasno odkrivanje požara. Če je nekdo v tem primeru prisoten v koči, lahko že prepreči razširitev požara, če tega ne morejo storiti, je bistven čas, v katerem bodo gasilci obveščeni. Veliko primerov je takšnih, ko nekdo šele iz doline opazi, da je požar nastal, in takrat je praktično že vse izgubljeno. Čas od nastanka do odkritja požara je z vidika razvoja požara dejavnik, ki pove, v kakšnem obsegu je požar ob odkritju. Odzivni čas gasilcev od odkritja požara, prijave na 112, alarmiranja gasilcev, izvoza, do prihoda na kraj je lahko zelo dolg predvsem zaradi oddaljenosti in dostopnosti z gasilskimi vozili, pri visokogorskih kočah pa je v veliko primerih dostop z gasilskimi vozili skoraj nemogoč.
Preskrba z vodo za gašenje je pri planinskih kočah otežena. V večini primerov je je toliko, kot jo gasilci pripeljejo s seboj, viri vode so običajno tudi precej oddaljeni od domov in v teh primerih je treba vzpostaviti dobavo vode, ki spet zahteva čas, potrebno opremo (cevi, prenosne motorne brizgalne ali gasilska vozila z vodo), poleg tega so temperature lahko precej nižje kot v dolini, kar vpliva na delo z vodo."

Da požari v planinskih domovih niso redkost, je opomnil Darko Muhič, namestnik poveljnika Gasilske zveze Slovenije, kajti Dom na Osankarici je že četrti v požaru uničeni dom v gorskem svetu v zadnjih letih, brez treh planinskih koč pa so zaradi uničujočih požarov ostali obiskovalci gora na območju Kamniško-Savinjskih Alp. 24. februarja letos je požar v celoti uničil Mozirsko kočo na Golteh, eno najstarejših koč pri nas, 20. oktobra 2017 je do tal pogorel prenovljeni Kocbekov dom na Korošici, in sicer zaradi napake Poljakinje, ki je v planinski sobi želela pogreti vodo, a je po pomoti pristavila petrolej, Frischaufov dom na Okrešlju, ki je pogorel do tal 6. novembra 2019 - obnovljen je bil le nekaj mesecev pred tem - pa so ognjeni zublji uničili zaradi napake na električni napeljavi.

"Večina planinskih domov je zunaj sezone zaprtih in brez prisotnosti ljudi, ki bi lahko ukrepali v primeru požara. Objekti nimajo vgrajenih sistemov za samogašenje. Velik del planinskih objektov je lesen in posledično hitro vnetljiv. V marsikateri koči so stara oziroma dotrajana električna napeljava in manj ustrezne kurilne naprave. Težava je tudi, da v bližini koč, še posebej težje dosegljivih, ni gasilske infrastrukture in zadostne količine vode, s katero bi lahko ukrotili morebitni požar. Bili so že primeri, ko so koče pogorele zaradi gozdnega požara, tako je na primer v velikem gozdnem požaru leta 1950 prvič pogorela Mozirska koča. Začetni požari v kočah se pojavljajo, vendar so običajno hitro pogašeni," je dejal Muhič in izpostavil pomembnost požarno preventivnih ukrepov, v planinskih objektih pa je dodatno treba poskrbeti za vgradnjo požarno manj nevarnih električnih in drugih naprav, redno vzdrževanje in nadzor. Ob kuriščih ali delih stavb, kjer se uporablja odprti ogenj, morajo biti vgrajeni negorljivi materiali, dimnike pa je treba sanirati in redno čistiti.

"V preteklih letih so pogorele tri planinske koče, kar nas zavezuje k še večji aktivnosti za izboljšanje požarne varnosti v planinskih kočah. V PZS smo že izvedli določene aktivnosti, in sicer vključitev požarne varnosti v usposabljanja oskrbnikov in gospodarjev planinskih koč ter na letne konference planinskega gospodarstva, partnerstvo z akcijo Očistimo naše gore Zavarovalnice Triglav pri opremljanju koč s samodejnimi gasilnimi ampulami ter pobudo za vključitev ukrepov požarne varnosti med upravičene stroške razpisa MGRT za planinske koče," je poudaril generalni sekretar Planinske zveze Slovenije Damjan Omerzu in podal napotke za obiskovalce gora: "Obiskovalce planinskih koč, zimskih sob in bivakov opozarjamo, da je prepovedano kaditi v vseh prostorih planinske koče, kuhati v spalnicah in uporabljati odprti ogenj v vseh prostorih planinske koče. V primeru požara je pomembno, da ostanemo mirni. Če nismo v nevarnosti, poskušamo omejiti oziroma pogasiti požar z razpoložljivimi sredstvi, kot so voda, odeja, pokrovka ipd., ali z gasilnikom. Če požara ne moremo pogasiti sami, se čim prej umaknemo na varno. O požaru takoj obvestimo gasilce na številko 112 in sporočimo, kdo kliče, kje gori, kaj gori, kakšen je obseg požara, ali so ogroženi ljudje in živali."

Omerzu je navedel tudi ukrepe za zagotavljanje požarne varnosti v planinskih kočah, ki jih izvajajo upravljavci koč, in sicer: nadzor rokov uporabe gasilnih aparatov, redni pregledi in čiščenje dimovodnih in kurilnih naprav, organizacija in nadzor vaj evakuacije, usposabljanje osebja v kočah za varstvo pred požarom, preverjanje in meritve stanja zasilne razsvetljave, skrb za urejene in prosto prehodne evakuacijske poti, izvajanje dnevnega nadzora nad stanjem električne napeljave in naprav, hranjenje jeklenk s plinom in skladiščenje vnetljivih tekočin v primernih prostorih, ločenih od toplotnih virov oz. virov vžiga, redni pregledi opreme, namenjene varstvu pred požarom, ter zagotavljanje spoštovanja določb požarnega reda, tudi s strani obiskovalcev.

Aktualno stanje obnove pogorelih planinskih koč je predstavil Dušan Prašnikar, strokovni sodelavec Planinske zveze Slovenije. Ob nekdanjem Kocbekovem domu na Korošici je postavljeno zavetišče iz kontejnerjev, ki v poletni planinski sezoni ponuja tudi osnovno oskrbo s pijačo in prehrano. Letos je društvo uredilo sanitarije in samozadostno oskrbo z električno energijo prek fotovoltaičnih panelov, postavitev novega doma pa je zaradi usmeritve društva v dom na Okrešlju zamaknjena. "Frischaufov dom na Okrešlju že dobiva končno zunanjo obliko. Jeseni bo objekt že zaprt, s postavljeno streho in vgrajenimi okni, v jesensko-zimskem času se bodo nadaljevala groba inštalacijska dela v notranjosti, spomladi pa ostala inštalacijska dela in postopno urejanje prostorov. Kljub manjšemu zamiku v časovnici Planinsko društvo Celje Matica načrtuje odprtje novega doma jeseni 2022," je povedal Prašnikar in za uspešen potek gradnje izpostavil pomen Slovenske vojske, ki pomaga s helikopterskim prevozom obsežnejšega in težjega tovora iz doline na Okrešelj. Za obiskovalce je v bližini postavljena lesena brunarica, ki ponuja osnovno oskrbo.

"Začenja se tudi gradnja nove Mozirske koče na Golteh, saj je po pridobljenem gradbenem dovoljenju že urejen podložni beton. Letos so predvidena dela do prve nosilne plošče, odprtje koče pa načrtujejo jeseni 2022. Planinsko društvo Mozirje, ki je lastnik in investitor, je zbralo že skoraj 100.000 evrov donatorskih sredstev. Za obiskovalce je v bližini postavljena lesena brunarica z osnovno oskrbo," je predstavil Prašnikar in dodal, da sta bila tako PD Mozirje kot PD Celje Matica uspešna na razpisu Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo za podporo planinski športni in rekreacijski infrastrukturi, prek katerega sta obe pridobili najvišji možni znesek, 300.000 evrov, za obnovo obeh koč pa lahko še vedno vsakdo pomaga s finančno donacijo društvoma.

Pobudo za organizacijo gasilske vaje je ob 12. sezoni akcije Očistimo naše gore podala Zavarovalnica Triglav. "Planinske koče in domovi so še posebej izpostavljeni nevarnosti, da se začetna požarna iskra razplamti v velik požar, ki ga ni mogoče obvladovati. Zato smo požarno varnost v gorah umestili med ključne poudarke akcije Očistimo naše gore. V začetku letošnje sezone smo tako podali pobudo za organizacijo gasilske vaje v planinski koči in veseli nas, da smo lahko ob zaključku sezone na Domu pod Storžičem prispevali h gasilski vaji, v kateri je sodelovalo kar 85 gasilcev," je pojasnila Mihaela Perčič, direktorica Območne enote Kranj v Zavarovalnici Triglav.

Zavarovalnica Triglav je skozi akcijo Očistimo naše gore letos sicer že drugo leto zapored v sodelovanju s Planinsko zvezo Slovenije in podjetjem Bonpet izvedla tudi razpis za večjo požarno varnost planinskih koč in domov. V dveh sezonah so tako s samodejnimi gasilskimi ampulami ali samodejnimi gasilniki, ki pogasijo začetne požare in predstavljajo dobrodošlo dodatno zaščito v prvih, najpomembnejših minutah soočanja s požarom, opremili že več kot 80 planinskih koč.


 
Complementary Content
${loading}