Aktuarji smo arhitekti ekonomije

»Aktuar, kaj pa je to?« je vprašanje, ki ga dobim najbolj pogosto. Kako naj nekomu na zabaven način pojasnim, kaj počne aktuar? Ali kako otroku razložim, da aktuar ni mistično bitje iz pravljic, temveč poklic, ki ga lahko morda nekoč opravlja tudi sam?

Če se zatečem k definiciji, je aktuar matematik, ki se ukvarja z verjetnostmi in obvladovanjem tveganj, ki slonijo na tržnih zakonitostih zavarovalnic in drugih finančnih ustanov. Aktuar rešuje finančne probleme in s svojim delom ter svetovanjem omogoča, da se na področju zavarovalništva in bančništva sprejmejo ustrezne finančne odločitve. To pa vsekakor ni lahko razumeti, zato poenostavimo in rečemo, da so aktuarji preprosto arhitekti ekonomije. Če bi izbirala še bolj preprost opis, kdo smo, bi rekla, da smo super junaki. Zakaj? Najdemo namreč problem, ki se na prvi pogled sploh ni zdel problem, in ga znamo tudi rešiti.

Aktuarji obožujemo svoje delo

Reševanje problemov je torej naša super moč. Z njo lahko delamo spremembe. Človek bi pomislil, da imamo čarobno paličico. Uspe nam, da na podlagi preteklih izkušenj, aktuarji napovedujemo prihodnost.

Kako sem se sama znašla v tem poklicu? Slučajno. Kot diplomirana ekonomistka, sem ugotovila, da si želim novega izziva oziroma, da želim raziskovati še druge znanosti, ki bi jih lahko združila z ekonomskimi. Tako sem, namesto na vedno IN informacijskih tehnologijah, končala na aktuarskih znanostih (p. s. tudi jaz sem morala najprej vprašati strica Googla, kdo sploh je aktuar).

Pot do poklica ni lahka ali kratka – se pa izplača

Da bo nekdo popolnoma usposobljen in kvalificiran kot aktuar, prehodi pot od trnja do zvezd. Opraviti mora predpisan in obsežen seznam izpitov. A kot vedno: če je motivacija velika, cilj ni daleč. Aktuar se ne rodiš, aktuar postaneš. Naš poklic ni nikoli dolgočasen. Za to poskrbijo spremembe regulative, sodobne tehnologije, raziskovanja … Aktuarstvo je » Lifelong learning process« ali tek na dolge proge.

Zmaga za entuziaste

Zavarovalniški trendi se nenehno spreminjajo, zato je potreba po entuziastičnih ljudeh, ki imajo radi številke in nove izzive, vsak dan večja. Nekoč je bilo delo aktuarjev rezervirano za strokovnjake iz matematičnih ali aktuarskih vod, zdaj pa so del aktuarskih služb lahko informatiki, fiziki, strojniki ali strokovnjaki kvantitativnih znanosti, ki bi radi v ekonomskih vodah zaplavali še globlje. No, ali pa ekonomisti, ki radovedno plavamo v matematičnih vodah.

V časih, ko umetna inteligenca spreminja svet, se poraja vprašanje – ali bo umetna inteligenca nadomestila aktuarje? Preprost odgovor je: ne. Nam pa umetna inteligenca lahko pomaga tako, da nam optimizira čas in nam nudi več prostora za nove ideje.

Aktuarji smo (vedno) polni idej

Da to ni le fraza, dokazujejo številni modeli, ki smo jih razvili aktuarji v Zavarovalnici Triglav. Imamo izzive, ki jih rešujemo z nasmehom in projekte, ki jih s praznovanjem zaključimo.

V Zavarovalnici Triglav skrbimo za nenehen razvoj zaposlenih, saj vlagamo tako v razvoj tehničnih znanj kot tudi v osebni razvoj posameznika. Aktuarji smo vključeni v skoraj vseh segmentih poslovanja, saj tesno sodelujemo z ostalimi službami in skupaj ustvarjamo vrednost za družbo in naše zavarovance. A aktuarski poklic ni centraliziran zgolj na sedežu družbe, temveč imamo možnosti, da spoznamo tudi delo v naših hčerinskih družbah, saj je tovrstno prehajanje med družbami na voljo vsem zaposlenim.

Nikoli ni prepozno

V Zavarovalnici Triglav je veliko priložnosti tudi za študente, saj omogočamo številne prakse na področju aktuarstva. Če v tridesetih, štiridesetih ali petdesetih začnete razmišljati, da bi mogoče spremenili poklic, brez skrbi. Za poklic aktuarja človek ni nikoli prestar.

Anja Bošković je vodja oddelka ključne funkcije na področju aktuariata premoženjskih zavarovanj.