Moja pisarna je v naravi

Veterinar cenzor je eden najzanimivejših poklicev v Triglavu.

Verjetno imam enega najzanimivejših poklicev v Zavarovalnici Triglav. Sem namreč veterinarka cenzorka. Hkrati je moj poklic v podjetju eden najredkejših, kar pa ne pomeni, da je manj pomemben. Presoja, ali je žival dovolj zdrava, da jo lahko zavarujemo, je namreč bistvenega pomena za stabilnost poslovanja na področju kmetijskih zavarovanj.

Moja pisarna je narava

Dnevi, ko je moja pisarna narava – med ljudmi, predvsem pa med živalmi –, so zagotovo najlepši del moje službe. Delovni dan takrat začnem z ogledom živali. To je običajno pred zavarovanjem gospodarskih živali – konjev, večjega števila glav goveda in drobnice. Ko mi lastniki dovolijo, se kot izkušena veterinarka, brez hitrih gibov, umirjeno in počasi približam svetlemu lepotcu ter ga povabim na sprehod po travniku. Med sprehajanjem opazujem konjeve gibe, živahnost, s stetoskopom poslušam njegovo srce in dihanje ter tako ocenim, ali je ta konj zdrav, brez vidnih zdravstvenih tegob. Če je tako, ga bomo v Zavarovalnici Triglav brez težav zavarovali.

Od krave do pitona

Name se stranke včasih obrnejo z zanimivimi povpraševanji glede zavarovanj. Lastniki želijo denimo zavarovati orle ali eksotične živali, kot so kače in kuščarji. V teh primerih jim večinoma svetujem le zavarovanje za primer pogina, saj je neznank oziroma dejavnikov, ki vplivajo na zdravje teh živali, precej. Medtem ko gospodarske živali pregledamo, pri zavarovanju domačih ljubljenčkov, predvsem psov in mačk, ogledov praviloma ne opravljamo.

Ko se mudim na kmetiji, se po pregledu konja zadržim še nekoliko dlje, pa ne le zato, ker nas lastniki sprejmejo z izredno toplino in nas celo pogostijo. Še malo ostanemo tudi zato, da si ogledam še druge pomembne dejavnike, ki vplivajo na sklenitev zavarovanja. Pri presoji, ali je žival primerna za zavarovanje, je prav toliko kot njeno zdravje pomembno tudi to, v kakšnem okolju živi, kako zanjo skrbijo.

Najtežje mi je, ko obiščem živali, za katere ni ustrezno poskrbljeno. Bodisi je njihov življenjski prostor premajhen in neurejen ali pa lastniki preprosto nimajo dovolj časa oziroma znanja, da bi za živali primerno poskrbeli.

Moja prva skrb je dobrobit živali

Ko na terenu opazim, da žival nima primernega življenjskega okolja ali ustrezne oskrbe, se kot ljubiteljica živali čutim dolžno, da lastnika na to tudi opozorim in mu dam kak nasvet, kako rešiti situacijo. Še vedno je moja prva skrb dobrobit živali. Pogosto pomislim, da je imela včasih vsaka krava svoje ime, danes je žal tega vse manj. Drži pa, da si vsaka žival zasluži ljubeče, primerno okolje za življenje.

Pogosta zmota lastnikov živali je, da smo veterinarji cenzorji zavarovalni zastopniki. Seveda predstavimo posebnosti, omejitve in možnosti zavarovanja. A vendar nismo zastopniki, temveč presojamo, ali je žival primerna za zavarovanje. V sodelovanju z lečečimi veterinarji ocenjujemo ustreznost nadaljnjih postopkov pri zdravljenju ali usmrtitvi živali, če je ta potrebna. Postavimo pa tudi temelj za izplačilo zavarovalnine v primeru škodnih zahtevkov zavarovancev.

Na terenu je vedno pestro

Kot veterinarka sem v Zavarovalnici Triglav zaposlena od leta 1996. Z veliko naklonjenostjo se spominjam svojega veterinarskega dela na terenu, ki sem ga opravljala pred tem. Uživala sem, ko sem reševala težave pri živalih. A je naš poklic poseben, saj pri tem delu pogosto ni praznikov, ni ustaljenega urnika. Bolne in oskrbe potrebne živali pač ne morejo čakati. Ko sem si ustvarila družino, sem se zato zaposlila v službi z nekoliko bolj predvidljivim urnikom. Tu sem še danes.

Moje delo pa ni le z živalmi, saj imam tudi veliko administrativnega dela za računalnikom. Na področju kmetijskih zavarovanj, kjer delam, se udeležujem tudi sestankov z zastopniki, skrbno in natančno vodim vse evidence. No, delovni urnik je tako morda nekoliko bolj predvidljiv, medtem ko je delo na terenu lahko zelo pestro. Seveda se ga ne da opravljati v salonarjih, najbolj prikladna je športna obutev, še bolj pa pridejo prav kar močnejši čevlji, tudi škornji. Obvezna je dobra vetrovka in pelerina. Belih halj ne nosim. Ne boste verjeli, teh se bojijo tudi živali.

Sodelovanje je ključno tudi med veterinarji

Dolgčas, kaj je že to? Tega ne poznam. Veliko časa namreč preživim tudi ob študijskem gradivu. Udeležujem se usposabljanj in posvetov s kolegi veterinarji, s katerimi cenzorji dobro sodelujemo. O novih pristopih, diagnostiki in zdravljenju se veliko naučim tudi od mlajših sodelavcev. A tudi tukaj ne gre brez medgeneracijskega sodelovanja, saj tudi jaz njim predajam svoje znanje in izkušnje, ki se jih je v vseh letih nabralo zelo veliko. Vsem mladim in starejšim veterinarjem pa zagotovo ostaja skupna značilnost: skrb za živali in ljubezen do njih. Da lahko to ljubezen izživiš v službi, pa je verjetno eden večjih privilegijev.

Olga Jurkošek je v Zavarovalnici Triglav veterinarka cenzorka.